Cesar: Ne preseneča me, da je Maribor tam, kjer je

Foto: Uroš Skaza

V Sportklubovem intervjuju smo se pogovarjali s selektorjem slovenske nogometne reprezentance Boštjanom Cesarjem. Nekdanji legendarni branilec Slovenije je z nami debatiral tako o nekaterih perečih temah preteklosti, kot tudi o prihajajočih izzivih naše izbrane vrste. Jasno, nismo pa mogli tudi mimo aktualnega dogajanja v Prvi ligi Telemach, ko je za nami nenavadna sezona, polna presenečenj.

Nova era slovenske nogometne reprezentance se je začela. V prihodnje bo najboljše nogometaše, kar jih premore Slovenija, s klopi vodil selektor Boštjan Cesar.

43-letnik je na klopi A reprezentance, ki jo je sicer vmes nekajkrat že vodil ob odsotnosti selektorja Matjaža Keka, marca debitiral s porazom proti Madžarski (0:1) in zmago proti Črni gori (3:2). Šlo je za prijateljski tekmi, takšni bosta tudi prihajajoči, ko v začetku junija Slovenijo čakata prijateljski tekmi proti Cipru in Hrvaški.

V vsakem primeru pa se je v zadnjem obdobju ‘nabralo’ precej nogometnih tem, o katerih smo debatirali s selektorjem Slovenije. Jasno, nismo ostali samo pri reprezentanci, ampak smo se pogovarjali tudi o situaciji v Prvi ligi Telemach, v kateri je še lansko sezono Cesar deloval kot trener NK Maribor. Od njegovega odhoda se je pod Kalvarijo marsikaj spremenilo, kar pa, zanimivo, dolgoletnega slovenskega reprezentanta ne preseneča …

Intervju: Boštjan Cesar, selektor slovenske nogometne reprezentance

Če se za začetek ozreva nazaj, vaš prvi reprezentančni ciklus v vlogi selektorja je zaključen. Okolje ste poznali, igralce tudi, a zdaj ste vendarle nastopili v novi vlogi. Kakšni so temelji za nadaljevanje dela?

Že s prvim treningom smo začeli zelo pozitivno. Imeli smo nekaj težav s poškodbami ključnih igralcev, ampak sem vesel, da sta tudi Jan (Oblak, op. a.) in Benjamin (Šeško, op. a.) sama izrazila željo, da bi prišla v reprezentančni tabor in da sta bila z nami.

Res pohvale igralcem, dobro so delali in vpijali stvari. Marsikaj je novega, ne gre čez noč, a že na prvih dveh tekmah, še posebej proti Madžarski, je bilo veliko dobrih stvari. Res pa je, da je bilo tudi nekaj individualnih napak, ki jih moramo minimalizirati. Principi, ki jih želim videti, pa so dobro delovali.

Kako so se spremenili odnosi, ko ste z večino fantov pred tem sodelovali že kot pomočnik, zdaj pa ste v vlogi selektorja, ki nosi seveda drugačno odgovornost? Zdaj ste vi res tisti ‘glavni šef’.

Z večino igralcev sem se dobil že pred prvim zborom in vsakemu posamezniku povedal, kaj pričakujem od njega. Izkušenejši igralci so tisti, ki selektorju pomagajo vzpostaviti hierarhijo, ki pa mora biti jasna, drugače ne gre.

Kar se tiče našega odnosa, ni težav. Igralci kažejo spoštovanje, me pa tudi zelo dobro poznajo in vedo, da ne odstopam od svojih zamisli in principov. Tudi disciplina mora biti na najvišjem nivoju, tako na igrišču kot tudi izven njega. Tu ni nobenih težav in verjamem, da bo tako tudi v bodoče.

Ko ste analizirali marčevske treninge in tekme, nas zanima, koliko vaših idej vam je uspelo že udejanjiti v prvem ciklusu ter jih s treningov prenesti na tekme? Kaj novega, drugačnega lahko morda pričakujemo še proti Cipru in Hrvaški?

Že takoj sem povedal, da si želim imeti dva sistema, ker se bomo s tem lahko prilagodili tako v fazi napada kot v fazi obrambe. Na trenutke, recimo prvih 50 minut proti Madžarski, so stvari dobro delovale. Predstavili smo tudi nekaj novih obrazov ter dobili dodatno širino.

Moram pa priznati, da se je tako v kot okoli reprezentance čutila ta negativna serija Slovenija iz prejšnjih kvalifikacij, ker ekipa ni zmagala devet, deset mesecev. Še posebej se je to izrazilo ne tekmi proti Črni gori, ki ni naivna reprezentanca. Vemo, kje igrajo njihovi posamezniki in kakšnim reprezentancam so že povzročali težave.

Ampak dobro smo reagirali, trikrat zadeli, kar je zelo pozitivno. Dejstvo pa je, da smo dobili preveč golov, na tem moramo biti boljši, trdo delati in biti predvsem bolj skoncentrirani v ključnih trenutkih.

Ko zdaj spremljate klubske sezone reprezentantov in tistih, ki jih imate v mislih na tako imenovanem ‘širšem seznamu’, kako zadovoljni ste s formo posameznikov? V kakšnem stanju bodo prišli v reprezentančni tabor, tudi kar se tiče zdravstvenega statusa, ki je za selektorje navadno tako ali tako najbolj pomemben?

To zadnje drži. Najbolj pomembno je, da so fantje zdravi in tu je žal nekaj težav. Vesel pa sem, da so napadalci v dobri strelski formi in pa da večina igralcev igra v svojih klubih. Tudi Jan Oblak se je vrnil med vratnici, Žan Vipotnik je bil prvi strelec druge angleške lige, dobro se razvoja tudi Danijel Šturm.

Dobro sezono imajo za sabo še nekateri drugi, recimo Marcel Ratnik, ki je eden od novih obrazov v reprezentanci, ko bomo zagotovo kmalu dodali še kakšnega novinca. Želim imeti čim več informacij o tem, kako širok je moj nabor.

Vedno je tako, da so nekateri igralci tudi v slabši formi ali pa da se vračajo po poškodbi, toda vsak igralec je pomemben. Ključno pa je seveda, da imajo fantje željo po prihodu v reprezentanco, da komaj čakajo zbor in za zdaj vse deluje zelo dobro.

Veliko vprašanje pri slovenskih navijačih je tudi, ali bo zaradi poškodbe junija za Slovenijo igral Benjamin Šeško. Kakšen so vaše informacije o njegovem zdravstvenem stanju?

Še vedno je v procesu rehabilitacije. V naslednjih dneh bomo videli, kako blizu vrnitve na igrišča je, in ali je to sploh mogoče do konca sezone. Kot selektor si želim, da se Benjamin vrne čim prej in verjamem, da si tega želijo tudi slovenski navijači. Lepo bi bilo, da čimprej spet zaigra za Slovenijo. Je pa res, da ne smemo prehitevati, saj je zdravje na prvem mestu.

Kaj pa Andraž Šporar, ki je bil prav tako na stranskem tiru v zadnjem obdobju?

Andraž se počasi vrača na treninge z ekipo, za zadnjo tekmo sezone bi že lahko bil v kadru. Je zelo blizu povratka na igrišče.

V juniju bo tekmovalnih obveznosti prosta naša mlada reprezentanca. Ali to pomeni, da lahko v članski izbrani vrsti pričakujemo tudi kakšen nov obraz iz tega bazena?

Seveda podrobno spremljam tudi igralce v mladi reprezentanci in si želim, da bi rasli iz tekme v tekmo. Kot sem že dejal na prejšnjem zboru, bi bil v A reprezentanci Srđan Kuzmić. O njem zagotovo razmišljam tudi zdaj, hkrati pa so na, reciva temu širšem seznamu, še nekateri drugi. Predpogoj za člansko reprezentanco pa je dobro delo v klubih in igranje na visokem nivoju.

Ko sva pri mladih igralcih, v slovenski ligi se bo spremenilo obstoječe pravilo U-21, ko bodo morali mladi Slovenci odigrati celoten polčas. Koliko to pomaga vam, da so ti mladi izstopajoči Slovenci, kot so bili v tej sezoni denimo Dino Kojić, Leo Rimac in David Pejičić, še bolj tudi na vaših očeh?

Zame oziroma za vse selektorja bo ta sprememba dobrodošla. Klubi bodo morali zdaj še več razmišljati o domačih igralcih, kar pa je bil v preteklosti že recept za uspeh. Če se spomnite recimo velikih uspehov Maribora, so ti sloneli na slovenskih nogometaših – mladih in izkušenih.

Prejšnjo pravilo je bila dobrodošla novost, a ga je kar nekaj klubov ignoriralo, ko so menjali v prvi ali drugi minuti. Slovenski nogomet mora temeljiti na slovenskih igralcih, ki pa se morajo zavedati, da si je ta privilegij treba zaslužiti. Treba je zavihati rokave in trdo delati.

Pomembno pa bo tudi to, da bodo klubi imeli v naboru več takšnih nogometašev, ki bodo konkurirali za mesto mladega Slovenca v začetni postavi. Vsako minuto si je treba izboriti z delom in dokazovanjem.

Kakšni so vaši kriteriji, kdaj je nekdo pripravljen za člansko reprezentanco? Veliko debatiramo o tem, da mladi igralci v slovenski članski reprezentanci premalo dobijo priložnost, kako vi gledate na to? Kdaj je igralec pripravljen na A reprezentanco?

Poznamo tisto frazo, da so leta samo številka. Šteje kvaliteta. Ko fant dokaže kvaliteto na članskem nivoju, potem je pripravljen. Ker vemo, da je razlika med članskim in mladinskim nogometom zelo velika.

Poglejte, že v Mariboru sem dal v postavo kar nekaj mladih igralcev, ko so padali rekordih po mladosti nogometašev. Če si nekdo zasluži, če je nekdo v dobri formi ali pa če je res takšen velik talent, potem ni nobenih težav, da pride v A reprezentanco.

Dobro je, da mladi igralci začutijo to atmosfero v A reprezentanci in dobijo tudi minute na igrišču. To je zelo pomembno za njihov razvoj. A brez dokazovanja v klubu ne gre, samo tako lahko pridejo na zbor samozavestni ter v tej elitni skupini pokažejo svoje znanje.

Dotaknili ste se že Maribora, v lanski sezoni je ob koncu kazalo na to, da bi se lahko klub v tej sezoni boril za prvo mesto, potem pa so sledile velike spremembe, ko ste se od Maribora poslovili tako vi kot tudi športni direktor Mihael Mikić. Vemo, v katero smer je šlo nato … Kako težko vam je bilo spremljati eno najmanj uspešnih sezon Maribora v zgodovini kluba in kako si sami razlagate to, kar se je zgodilo?

V Mariboru sem se dobro počutil, imam zelo pozitiven pogled na to obdobje. Imeli smo svojo vizijo, da gradimo na slovenskih igralcih in da v klub pripeljemo šampione, ki so vajeni osvajanja lovorik. Takšnih igralcev je v Mariboru trenutno zelo malo. S športnim direktorjem Mikićem sva želela sestaviti močno ekipo in v klub pripeljati tudi slovenske reprezentante. Na žalost se to ni zgodilo.

Ne preseneča me, da je Maribor tam, kjer je. Ko niso sprejeli naše filozofije, so prepozno reagirali. Maribor si ne zasluži biti tukaj, ampak rezultati vedno povedo svoje. Klub ima velike probleme znotraj ekipe in tudi v pisarnah oziroma upravi.

Najbrž ni bilo junaka, ki bi pred sezono napovedal, da bosta tako Maribor kot Olimpija ostala brez Evrope. Edina kontinuiteta dobrih rezultatov je od favoritov uspela Celju, ki je zasluženo prvak. Kako si razlagate to, kar smo videli v tej sezoni Prve lige Telemach?

V karieri sem bil del različnih klubov, ki so imeli različne strukture. Ravno ta struktura je najbolj pomembna. Vse se začne od vodstva, predsednikov in direktorjev navzdol. Kar se odločijo v pisarnah, se na koncu odraža tudi na igrišču, tako pač je v nogometu.

Če ne funkcionirajo stvari v pisarnah, potem igrišče ne more skriti vsega. To sem doživel tudi sam v Chievu, ko so bile težave v pisarnah, je bil hitro problem tudi na igrišču. Kluba, kot sta Olimpija in Maribor, morata biti na lestvici višje, ampak nogomet ti enostavno ne da, ko nisi pravi. Lestvica pa vedno pove vse.

Eden od dogodkov, o katerih zadnje dni veliko govori, je tudi prekinitev večnega derbija med Mariborom in Olimpijo, ko so člani navijaške skupine viole s pirotehničnimi sredstvi ustavili nadaljevanje dvoboja. Kako ste vi pospremili vse skupaj in kako razumete sporočilo, ki so ga poslali najzvestejši navijači kluba?

Mislim, da je bilo to predvsem sporočilo. Lani smo igrali kar nekaj derbijev, pa ne v Mariboru ne v Ljubljani ni prišlo do prekinitve. Jasno, pirotehnika je del folklore, ampak takšnih ekscesov nikakor ne odobravam. To ni pravi način za izražanje nezadovoljstva. Ponavljam pa, lani se to ni zgodilo …

Navijači so frustrirani, živijo za ta klub, nabralo se je veliko negativnih čustev in pokazali so, kaj si trenutno mislijo o tem, kako deluje Maribor.

Če se vrneva na reprezentanco oziroma na obdobje, ko ste prevzemali funkcijo selektorja, je bilo v tistem času slišati veliko opazk in mnenj, da ne morete biti selektor, ker ste z odhodom v Maribor izdali reprezentanco in jo pustili na cedilu. Kako zdaj, z distance, gledate na tisto obdobje in kaj sporočate tistim, ki morda še vedno mislijo tako?

Vse stvari se lahko tolmačijo tako ali drugače. Ampak tisti, ki so v nogometu in ki na stvari gledajo profesionalno … To je sestavni del nogometa, ko ima nekdo ambicije, je to normalno. Nenazadnje je z mojim delom v Mariboru tudi Nogometna zveza Slovenije videla, da znam delati v takšnem okolju in da sem dobil ogromno izkušenj.

Vse skupaj je bilo res iz ‘ponedeljka na torek’. Za razmislek sem imel eno noč. Kot pa sem že večkrat povedal, prva sta mojo odločitev, da grem v Maribor, izvedela Matjaž Kek in predsednik Radenko Mijatović. Skozi sezono se največji odstotek trenerskih menjav zgodi med reprezentančno akcijo, tako da tu res nisem imel veliko manevrskega prostora. Za mano pa je dobra izkušnja, skozi katero sem kot trener veliko napredoval.

Matjaž Kek je bil vaš trenerski, tudi selektorski mentor. Kaj vse ste ‘odnesli’ od njega, katere stvari, ki ste jih dobili skozi vajino sodelovanje, vam danes pridejo prav?

O Matjažu lahko rečem samo najboljše. Res sva dobro sodelovala oziroma se dopolnjevala. Navzven izraža mirnost, ki jo prenaša tudi na ekipo. Ti njegovi pogovori, tako z igralci kot tudi z mediji, so zares fenomenalni. To obvlada do popolnosti.

Vesel sem, da mi je zaupal, da sem lahko sprejemal določene odločitve, tako na treningih kot tudi med tekmami, ko smo debatirali o tem, kaj bi lahko spremenili. Upošteval je moje mnenje in odlično smo sodelovali. Nenazadnje pa tudi izpolnili velik cilj in se uvrstili na evropsko prvenstvo.

Pred vrati je reprezentančni junij, ki prinaša dve precej različni tekmi. Najprej Ciper doma, ko se bo reprezentanca po dolgem času znova predstavila v Stožicah, nato pa še Hrvaška v gosteh, ki je za Slovenijo vedno poseben tekmec, za nameček pa Hrvati igrajo še generalko pred svetovnim prvenstvom. Kakšen je vaš pogled proti naslednjim izzivom, ki vas čakajo?

Želim si, da kot ekipa rastemo. Najprej si želim, da bi vsi igralci prišli na zbor, da lahko preizkusim najboljšo ekipo. Ciper je neugodna ekipa, če jo malce podcenjuješ. Tudi velike ekipe so imele z njimi problem. Ampak če bomo pravi, če bodo principi s treningov delovali na tekmi, verjamem, da bo tudi rezultat dober. Ja, gre za prijateljsko tekmo, a treba jih je jemati enako kot tekmovalne.

O Hrvaški ni treba izgubljati besed, vemo, kam sodijo, poznamo tudi to rivalstvo, zanje bo to zadnja tekma pred domačimi navijači, nato pa pot na svetovno prvenstvo, kamor bodo želeli iti z zmago. Tu bomo morali biti res dobri in tudi zelo konkretni.

Tekmi bosta zelo različni, ampak ne smemo dovoliti, da bi podcenili Ciper. To pa je na meni, da igralce pripravim na sto odstotkov za to tekmo.